Katero izbrati? Ena ima v imenu besedo hitrost, druga pa simbol, ki prinaša srečo. Za katerokoli se odločite, obe ponujata precej obojega.
Novo Giulio Quadrifoglio smo že imeli priložnost preizkusiti in tudi naše navdušenje nad zmogljivostmi, voznimi lastnostmi, videzom in še marsičim je podobno tistemu, kar poslušamo in beremo praktično povsod. A v Tannisu, kjer smo izbirali finaliste za nagrado evropski avto leta, se je nenapovedano, praktično neposredno s pariškega salona, pojavila različica Veloce. Za kaj pravzaprav gre? Čeprav je vsaka Giulia v osnovi precej športno naravnan avtomobil, je izvedenka Veloce neka vmesna stopnja do modela Quadrifoglio. Oznaka Veloce nam primarno še ne izdaja, kateri motor se skriva pod pokrovom, saj je ta lahko 2,2-litrski turbodizel z 207 'konji' ali pa 2-litrski turbobencinar z 276 'konji'. Nam pa zagotavlja, da bo za prenos moči odgovorna osemstopenjska avtomatika ter da bo ta moč razporejena na vsa štiri kolesa. Za to skrbi nov štirikolesni pogon, ki mu pri Alfi pravijo Q4, deluje pa tako, da motor v osnovi poganja zadnji kolesni par, po potrebi pa se 60 odstotkov moči prenese na prednji kolesi.
Čeprav je Giulio Quadrifoglio nemogoče zamenjati za navadno Giulio, se videz Giulie Veloce precej približa najmočnejši različici. Res da pločevina ni toliko 'prevrtana' z zračniki, ki imajo funkcijo hlajenja pregretih delov, se pa vseeno lahko pohvali z dodatki, ki športnost modela še kako dobro poudarijo. Zadnji difuzor je recimo zelo podoben, le da se namesto štirih tam bohotita dve izpušni cevi. 19-palčna platišča so lahko enaka kot na 'deteljici', tudi notranjost je podobna, z razliko, da v različici Veloce ni karbonskih školjkastih sedežev, a sta še vedno dva odlična, malce manj športna, v usnje oblečena sedeža.
Bolj zanimivo kot to, kar lahko razberemo s fotografij in iz katalogov, so občutki, ki jih dajeta oba avta med vožnjo. Da smo si na jasnem: obeh avtomobilov ne gre nikakor primerjati v smislu časov na Nürburgringu ali pri pospeševanju do 100 kilometrov na uro. Konjenica, ki jo pridela šestvaljni bi-turbo v Quadrifogliu, je enostavno prevelik zalogaj za šibkejšo sestro. Gre bolj za to, koliko užitkov ponuja Veloce med vožnjo, ki je ne kvalificiramo kot divjanje. In odgovor? Precej. Za začetek je naneslo ravno tako, da smo oba modela lahko preizkusili v dežju. In če smo pri Giulii Quadrifoglio ob vsakem dotiku plina ter posledičnem divjem opletanju zadka čutili nenadno zaledenitev krvi v žilah, je bilo iskanje meje zdrsa v Giulii Veloce pravi užitek. Drugačna zgodba poteka po suhem, kjer lahko močnejši Alfi resnično zaupamo, kajti tako komunikativnega, odzivnega in predvidljivega skupka mehanike nima nihče v tem avtomobilskem razredu. Tudi pri modelu Veloce je teh užitkov ogromno, a pozabite na kontroliranja drsenja po suhi cesti. Tudi na račun tega, da je stabilnostni sistem nemogoče izklopiti (halo, Alfa?). A takrat, ko vozni profil iz programa D. N. A.(v Quadrifogliu je na voljo tudi program Race) prestavimo na kaj bolj umirjenega, je vožnja z obema skoraj enaka. Ker Alfa zna izklopiti v tistem trenutku nepotrebne cilindre na šestvaljniku, se glasno brbotanje v Quadrifogliu neha, Veloce pa vse parametre, ki so do tedaj delovali na avto agresivno, omili do te mere, da je vožnja z Giulio gladka in tekoča.
Nekoga, ki je trdno odločen za nakup Giulie Quadrifoglio, je praktično nemogoče prepričati o smiselnosti nakupa modela Veloce. Taki so načeloma zaljubljeni v vse skrajnosti, ki jih ponuja tak model. A vseeno, za tiste zaljubljence, ki še imajo kanček razuma, je Veloce odlična izbira. Je hitra, je lepa in 95 odstotkov preživetega časa v njej vam bo dajala enake užitke med vožnjo kot Giulia Quadrifoglio. Vam čustva še vedno premagujejo razum? Pa poglejmo ceni: za Giulio Veloce boste odšteli okrog 50 tisočakov, medtem ko je različica Quadrifoglio dražja za 35.000 evrov. To pa je že številka, ki jo lahko namenite za še eno vstopno Giulio.
Besedilo Saša Kapetanovič
Foto Saša Kapetanovič
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja